Matthew 14

14. Poglavje

1V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu, 2ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in zato delujejo čudežne moči v njem. 3Herod je bil namreč Janeza ujel in ga vklenil in posadil v ječo zaradi Herodiade, svojega brata Filipa žene. 4Zakaj Janez mu je dejal: Ni ti je dovoljeno imeti. 5In hotel ga je umoriti, ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za proroka. 6Ko pa je bil Herodov rojstni dan, je plesala Herodiadina hči pred družbo in ugodila Herodu; 7zato ji s prisego obljubi dati, karkoli bi prosila. 8Ona pa, poučena od matere svoje, reče: Daj mi tu v skledi glavo Janeza Krstnika. 9In kralju se užali, toda zavoljo prisege in gostov ji ukaže dati. 10In pošlje odsekat Janezu v ječi glavo. 11In prineso glavo njegovo v skledi in dado dekletu, in jo nese materi svoji. 12In pridejo učenci njegovi, vzamejo truplo in ga pokopljejo, ter pridejo in sporoče Jezusu. 13Ko pa Jezus to zasliši, odrine odtod na ladji v pust kraj, da bi bil na samem. In ko množice to zvedo, pridejo peš za njim iz mest. 14In Jezus izide in ugleda veliko množico, in zasmilijo se mu ter ozdravi njih bolnike. 15Ko se pa zvečeri, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten in ura že pozna, razpusti množice, da odidejo v vasi in si kupijo živeža. 16Jezus pa jim reče: Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti. 17Oni mu pa reko: Nimamo tu več nego pet hlebov in dve ribi. 18On pa veli: Prinesite mi jih sem! 19Ter ukaže množici, naj sedejo po travi, in vzame petero hlebov in tisti dve ribi, pogleda v nebo in blagoslovi ter prelomi in da hlebe učencem, učenci pa ljudstvu. 20In jedli so vsi in se nasitili, in pobrali so ostale kosce, polnih dvanajst košev. 21Bilo jih je pa, ki so jedli, kakih pet tisoč mož, brez žen in otrok. 22In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se sami prepeljejo na drugo stran, on pa medtem razpusti množice. 23In razpustivši množice, odide sam posebe na goro molit. Ko pa nastane noč, je bil tu sam. 24Ladja pa je plula že sredi morja, in valovi so jo premetavali, kajti veter je bil nasproten. 25Ob četrti straži po noči pa odide Jezus k njim, hodeč po morju. 26In ko ga učenci ugledajo hodečega po morju, se ustrašijo in reko: Prikazen je! in od strahu zakriče. 27Jezus pa jih takoj ogovori in reče: Bodite srčni! Jaz sem, ne bojte se! 28Peter mu pa odgovori in reče: Gospod, če si ti, ukaži mi, naj pridem k tebi po vodi. 29On pa veli: Pridi! In Peter stopi iz ladje in gre po morju, da pride k Jezusu. 30Ko pa vidi, da je veter močan, se uplaši, in ko se začne potapljati, zavpije, rekoč: Gospod, otmi me! 31Jezus pa precej iztegne roko in ga prime ter mu reče: Malovernež, čemu si dvomil? 32In ko stopita v ladjo, veter utihne. 33Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo ter se mu poklonijo, govoreč: Resnično si Sin Božji! 34In se prepeljejo in pristanejo v Genezaretu. 35In ko ga spoznajo možje tega kraja, pošljejo po vsej tisti okolici, in mu prineso vse bolnike 36in ga prosijo, da bi se smeli dotekniti roba obleke njegove. In katerikoli so se doteknili, so ozdraveli.